Se vam je kdaj zgodilo, da ste za nagrado dobili mačka v žaklju? No ja, ne čisto dobesedno, saj bi vas tisti mačkon lahko opraskal. A še vedno bolje maček v žaklju kot moralni maček, anede?

Leta 1993 (vsaj mislim, da je bilo takrat) je naša gospa mati dobila telefonski klic. Gospod na drugi strani žice ji je povedal, da je dobila glavno nagrado, ker je sodelovala v ne vem kateri anketi. “Čestitam, dobili ste 1000 mark…” Ja, v obliki potovanja na Tenerife. Super, krasno! Vse dokler ti ne razložijo, da je tistih tisoč sedaj že nekdanjih nemških mark samo majhen del stroškov, ki jih krijejo oni, vse ostalo pa moraš kriti sam: letalsko karto, letališko takso, ne vem kakšne rezervacije in polno drugih zadev. In končen rezultat je takšen, da si takšen izlet privoščiš le, če imaš res debelo denarnico. Pa še to samo zase, ne pa za celo družino (mimogrede: tistega leta je imel moj oče zajamčen osebni dohodek, kar pomeni, da je za svoje delo dobival res samo minimum od plače). Potem pa še izveš, da je “glavno nagrado” dobila cela množica podobno nategnjenih Slovencev, ki bi za isti denar lahko šli preko agencije, pa še več svobode bi imeli pri izbiri. Skratka, velika potegavščina, za katero so ostali dolgi nosovi tistih, ki se jim je sanjalo o sanjskih počitnicah.

Podoben primer se je zgodil tudi pred kratkim. Spomladi je bil vseslovenski biblični kviz, kjer so nastopale ekipe, od katerih je bila vsaka sestavljena iz treh udeležencev. Ena od ekip (ne vem točno, katero mesto je dosegla) je dobila nagrado: darilni bon v vrednosti 80 evrov, ki ga poklanja neka turistična agencija. Vse lepo in prav. A tistih osemdeset evrov je treba deliti ne med tri, ampak med pet ljudi (še šofer kombija in navijačica - tako so se pač zmenili). Se pravi šestnajst evrov na osebo. Za kakšen enodnevni izlet bi še kar šlo, a kaj, ko dotična turistična agencija niti slučajno ne nudi enodnevnih izletov. Vse je namreč rangirano od treh dni navzgor in to v precej daljne dežele. Še najcenejše je romanje v Medjugorje (skupaj traja tri dni, tj. dve nočitvi) - 137 evrov na osebo. Če mene vprašate, se mi zdi ta cena zasoljena, kajti na mladinski festival, ki ta trenutek poteka v Medjugorju in dobite sedem nočitev in polpenzionov s prevozom vred, plačate 121 evrov. Pa je to sedem dni in ne dva dni. Skratka, vse skupaj predrago (nagrajenci so namreč večinoma dijaki). In kaj zdaj? Bon zamenjati za denar pri agenciji? Ne bo šlo, agencija ne jemlje bonov nazaj. Morda bon prodati? Figo - še zastonj ga nihče noče. In kaj preostane? Da ga lepo zakurijo. Od nagrade bodo imeli vsaj ogrevanje.

No, da razkrijem skrivnost - sponzor nagrade je bila namreč turistična agencija TRUD. Ali daljše: Turistično-romarski urad Družine. Ne vem pa, zakaj ne zmorejo dati takšne nagrade, ki bi bila primerna za udeležence, ki nimajo debelih denarnic??? O cenah rajši ne bi - naš pevski zbor je šel lani na Poljsko z agencijo Quo Vadis (ki tudi prihaja iz bolj cerkvenih krogov), ki nam je krepko spustila ceno. Tudi z Appio sem v preteklosti potoval poceni.

Morda mi je pa sedaj jasno, zakaj prijatelji radia Ognjišče (PRO) rajši potujejo z agencijo Relax??

 

Zadnje čase je postala Hrvaška za Slovence kot zakleta. Tri slovenske mladoletnike so ravno tako mladi domačini pošteno namlatili in to z bejzbolskimi kiji. Menda zato, ker so naši “žrebci” preveč metali oči na domače mladenke. Ja, jebat ga, včasih so bili pretepi zaradi deklet nekaj običajnega. Seveda ne s kiji ali kakšnim orožjem. Je pa res, da je tudi med Slovenci ljubosumje včasih naravnost patološko. Tudi sam sem imel že večkrat opraviti s takimi zadevami, to pa je tudi eden izmed razlogov, da sem se odločil, da ostanem samski. Bom vsaj živ ostal.

Ampak težko je napovedovati, koliko časa boš ostal živ - vsaj če pogledaš razmere na slovenskih cestah. Ali bolje: povprečnega slovenskega voznika. Priznam, tudi sam nisem najbolj vzoren. Nimam sicer debele policijske kartoteke (v devetih letih sem dobil dvakrat kazen zaradi prevelike hitrosti), ampak včasih se čudim, kakšno srečo imam zaradi lastne neumnosti. In tudi v tem primeru je treba znova pokukati na Hrvaško, kjer so v minulem tednu umrli štirje Slovenci v prometnih nesrečah. Ne bi sicer rad sodil o vzrokih, toda statistika je neusmiljena: na hrvaških cestah med tujimi državljani največ nesreč povzročimo Slovenci. Pa sploh nismo najbolj številčni tujci na hrvaških cestah, daleč od tega. To tudi veliko pove o našem povprečnem vozniškem karakterju: slabi refleksi, luknjasto znanje o prometnih predpisih in še kaj. Si pa zato toliko več upamo na cestah. Ravno hrvaška statistika o naši vozniški (ne)kulturi lahko pove veliko o ozadju dogajanja na slovenskih cestah, kjer se je varnost znova poslabšala. In znova bo država reagirala s povišanjem kazni, kar pa je za moje pojme bolj obliž na rane, saj bo zadostovalo za kakšno leto, več pa ne. Smo pa v odnosu do pijanih voznikov še vedno dokaj tolerantni - v Romuniji na primer vožnja pod vplivom alkohola ni prekršek, ampak nič manj kot kaznivo dejanje. In če upoštevamo, da je v Romuniji zapovedana absolutna treznost, je jasno, da si storilec kaznivega dejanja, tudi če bi ti namerili 0,05 promila alkohola. In to seveda pomeni aretacijo na samem kraju in zaporno kazen. Predstavljajte si lahko, kakšen upor bi nastal pri nas, če bi uvedli takšen špartanski ukrep - verjetno bi bili zapori hitro prepolni.

Kakorkoli že, naša vozniška (ne)kultura je morda dovolj utemeljen razlog, da nas “hrčki” povsem legitimno mlatijo po grbi.

 

 

Danes dopoldne, 29. junija, na god sv. Petra in Pavla, je Slovenijo presenetila novica, da je v 87. letu ugasnilo zemeljsko življenje upokojenega ljubljanskega nadškofa in metropolita ter nekdanjega predsednika Slovenske škofovske konference dr. Alojzija Šuštarja. Beri naprej »

 

Tukaj se nahaja demanti tiskovnega urada Slovenske škofovske konference na oddajo Preverjeno.

 

PROTESTNA NOTA

 

Skupina kristjanov, ki smo se danes, 3. junija 2007, v velikem številu zbrali v župniji Brezno, izražamo ogorčenje nad poniževalnim in neutemeljenim prikazovanjem duhovnika Antona Kmeta v medijih. Širši javnosti želimo sporočiti: Beri naprej »

 

« Prejšnji zapisi  Naslednji zapisi »

Blog theo-(b)logos | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |