theo-(b)logos

Luč resnice

Stara zaveza izpričuje: »Bog je vir sleherne resnice. Njegova beseda je resnica (prim. Prg 8,6; 2Kr 7, 28). Njegova postava je resnica (prim. Ps 118; 142). Ker je Bog resnicoljuben (prim. Rim 3, 4), smo tudi mi poklicani, da živimo v resnici (prim. Ps 118, 30). V Jezusu Kristusu se je božja resnica razodela v celoti. On je poln milosti in resnice (Jn 1, 14), je luč sveta (Jn 8, 12) in rešitelj iz suženjstva, zmote in zlaganosti. Nas, njegove učence uči brezpogojne ljubezni do resnice: »Vaš govor bodi: Da, da; ne, ne« (Mt 5, 37).  Ljudje ne bi mogli živeti skupaj, če ne bi drug drugemu razkrivali resnice. To mora upoštevati vsaka skupnost, še posebej država, ki pospešuje načine, da je resnica izvor vseh družbenih in medosebnih odnosov.

Vendar pa se je že leta 1992 slišala iz Kureščka napoved, da se bo Slovenija pogreznila v temo liberalizma. Del družbenih struktur se je namreč potopil v zmoto, samoprevaro in zlaganost, kar pomeni isto kot sužnost hudiču, očetu vseh laži (prim. Jn 8, 44). Zato katoliško Cerkev, ki prinaša tudi v naši domovini Kristusovo luč, zasužnjeni svet sedaj še toliko bolj preganja, zaničuje in jo celo poskuša uničiti tudi pri nas. Ta beda popačenosti, zlaganosti in teme se razkriva grešna zlasti zato, ker nam katoličanom Gospod pošilja Duha resnice. Zasužnjeni od očeta laži, ljudem vsiljujejo idejo, da sodobna družba lahko funkcionira kot demokratična le, če je laicistična. Laicizem je na Slovenskem postal ideologija in je zamenjal propadli marksizem. Laicizem ne priznava prisotnosti in delovanja Boga v človeški družbi, zato na njegovo mesto postavlja človeško sebičnost kot idejo, utemljeno tudi s filozofskimi trditvami, ki pa se vedno znova izrojeva v laž. Ta lažna ideja predstavlja vse kar je podlo in žaljivo kot lepo, estetsko in celo resnično. (more…)

To nedeljo, 3. junija, bo molitveni shod v Breznu in sicer ob 15. uri.

Več o shodu je napisano tukaj.

Danes praznuje svoj 80. rojstni dan naš prijatelj, nekdanji nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher (na sliki levo), ki je veliko pomagal samostojni državi Sloveniji.

Ob prazniku mu želimo obilo zdravja in veselja. In da bi še čim večkrat oblekel svoj rumen pulover.

Na zdravje in na mnoga leta!

(sledi predvajanje komada: SCORPIONS - The Wind of Change)

Ne, tokrat ni bil abortus. Zvedel sem namreč, da se je neki družini na širšem območju Slovenj Gradca rodil mrtev otrok. Tako rekoč tik preden bi se moral rodit, se je zgodilo to, kar se je že mnogim: popkovina se mu je zadrgnila okoli vratu in rešitve ni bilo več. Nesrečna mati je morala roditi mrtvega otroka. V zadnjih štirih mesecih je to v slovenjgraški bolnišnici že četrti primer. In število takih primerov narašča.

Sam na tem mestu ne bom ugibal in se spraševal, zakaj se je to moralo zgoditi. Prosil pa bi samo za vse tiste, ki to zmorete, da kaj zmolite za nesrečno družino.

No, tokrat je mojo pozornost v zvezi z letošnjim tednom slovenske drame pritegnila mlada dramatičarka Saša Rakef. Morda tudi zato, ker jo osebno poznam. Bila je namreč dijakinja šentviške škofijske klasične gimnazije,ena generacija za mano. Nekoliko bolje pa sem jo spoznal poleti 1996, ko smo se odpravili na biološki in morski tabor na Pag. Kasneje sem jo še večkrat srečeval na gimnazijskih hodnikih. Ko pa je prišlo moje slovo od srednješolskih let (beri: matura), so tudi srečanja na nek način “ugasnila” in sem že skoraj pozabil nanjo (precej časa je bila namreč v tujini), dokler nisem zasledil v medijih, da se aktivno ukvarja z dramatiko. (more…)