Etični poziv k profesionalizmu

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je pripravilo kolektivno peticijo »Proti cenzuri«, v kateri obsojajo domnevno cenzuro in poskuse omejevanje svobode izražanja v naši državi. V nekaj dneh se je podpisala skoraj polovica članov DNS, o peticiji pa je bilo obveščeno tudi mednarodno združenje novinarjev. Ker v Sloveniji kljub svobodi združevanja in pluralizmu na vseh področjih obstaja zgolj eno društvo novinarjev – Društvo novinarjev Slovenije (DNS) – in ker je vanj včlanjena manj kot polovica novinarjev v državi, menimo, da je zaradi poštenosti in korektnosti potrebno javnosti predstaviti tudi tista dejstva, ki so nesporna, konkretna, nezavajajoča in jih je Društvo novinarjev Slovenije v svoji peticiji spregledalo.

Prvič, peticije nismo podpisali vsi novinarji v Sloveniji, pač pa približno tretjina naših kolegov.

Med pomembnejšimi podpisniki najdemo le dva odgovorna urednika medijev, ki ju lahko štejemo za relevantna.

Eden izmed njiju je tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije.

Drugič, številnih kolegov k podpisu niso povabili, četudi gre za ugledne novinarje, urednike in publiciste, ki pa imajo eno skupno lastnost: niso člani Društva novinarjev Slovenije. Posredno to pritrjuje ugibanjem, da je peticija proti cenzuri projekt DNS.

Večina novinarjev peticije ni podpisala, ker se z njo ne strinja povsem, ker se jim zdi preveč nenatančna ali pa celo zavajajoča.

Tretjič, kot etično zelo sporno velja izpostaviti dejstvo, da so peticijo podpisali tudi upokojenci (nekdanji novinarji), fotografi, lektorji in druge osebe, za katere niti v najbolj ohlapnem smislu ne moremo reči, da se z novinarstvom neposredno ukvarjajo in da so teoretično sploh lahko izpostavljeni cenzuri in pritiskom, o čemer peticija govori.

Skratka, legitimnost te peticije je relativna, saj zajema le manjšino slovenskih novinarjev.

V vsebinskem smislu je izraz trenutne politične polarizacije in ne more skriti interesov, ki nimajo zveze s profesionalizmom in poklicno etiko novinarjev. Peticija proti cenzuri je dokument, ki ne govori toliko o političnih pritiskih na novinarje (ali urednike), temveč je politični očitek trenutni vladni koaliciji. Logično bi zato sklepali, da bi takšen dokument lahko nastal tudi pred petimi ali desetimi leti, ko pritiski na medije niso bili nič večji ali manjši od današnjih. Vendar se Društvo novinarjev Slovenije pred petimi ali desetimi leti skoraj ni oglašalo. O političnih pritiskih niso govorili, niso se podpisovali pod peticije, pa čeprav je prihajalo do zelo očitnih primerov omejevanja novinarske svobode, nekateri novinarji so zaradi svojega prepričanja celo izgubili službo, bili podvrženi absurdnim sodnim postopkom ali nenavadnim kazenskim ovadbam.

Podpisniki etičnega poziva k profesionalizmu nočemo oporekati legitimnosti Društva novinarjev Slovenije, pa četudi je to edino takšno društvo v državi. Prav tako ne želimo zanikati, da v Sloveniji ne prihaja do poskusov omejevanja svobode tiska in izražanja. Vendar odgovornosti za to ne nosi le ena politična stranka ali politik, temveč celotna politična elita, vplivni gospodarstveniki in pomembni posamezniki, zlasti pa odgovorni uredniki medijev; ravno oni bi se morali pritiskom prvi upreti in zlasti nanje opozarjati javnost.

A ravno odgovornih urednikov v peticiji proti cenzure ne najdemo veliko, kar nas prepričuje, da stanje stvari v Sloveniji le ni tako črno in brezizhodno kot v Burmi ali Belorusiji, na kar peticija Društva novinarjev Slovenije posredno namiguje.

Podpisniki tega poziva smo prepričani, da bi morali vsi tisti, ki se v tej državi poklicno ukvarjamo z žurnalizmom, najprej dosledno spoštovati profesionalne novinarske standarde, ki naj veljajo za vse medije brez izjeme. Takšnega profesionalizma, ki ga imamo v mislih, se ne meri s peticijami, izjavami ali obsodbam, temveč s privrženostjo najvišjim etičnim standardom in strogi kritični distanci do nekdanje sprevržene novinarske logike, značilne za totalitarne države - logike strahopetnega prilizovanja politiki, gospodarstvu in drugim centrom moči.

Dokler se slovenski novinarji in predvsem njihovi uredniki ne bodo distancirali od trenutnih političnih, ekonomskih ali ideoloških prišepetavanj z ene, druge ali tretje strani, bodo ostajali na strani poražencev, saj se bodo politiki in vsi ostali centri moči veselo poigravali s fenomenom, ki mu pravimo medijska svoboda.

Dejan Steinbuch, odgovorni urednik tednika Žurnal

Ana Jud, publicistka

Rado Pezdir, ekonomist in kolumnist časnika Finance

Silvester Šurla, v. d. odgovornega urednika tednika Mag

Igor Kršinar, novinar Maga

Biserka Karneža Cerjak, novinarka Maga

Nenad Glücks, novinar Maga

Brigite Ferlič Žgajnar, novinarka Maga

Luka Jakše, novinar Maga

Tino Mamić, novinar Primorskih novic

Alja Tasi, novinarka Primorskih novic

Rok Spruk, študent ekonomije in spletni publicist, Capitalism & Freedom

Aleš Kocjan, novinar notranjepolitične redakcije STA

Gašper Blažič, novinar Demokracije

Vida Kocjan, novinarka Demokracije

Tomaž Štih, spletni publicist, Libertarec

Borut Meško, odgovorni urednik STA

Mitja Volčanšek, novinar STA