Danes sem na 24ur.com zasledil, da bo blejska župnija odslej pobirala vstopnino za ogled cerkve na Blejskem otoku in sicer v višini treh evrov. Seveda so se takoj vsuli komentarji, kjer ni manjkalo zmerjanja in psovanja. Skratka, stanje duha v višini marjetic, bi lahko rekli.

Seveda pa vsi tisti, ki se razburjajo zaradi uvedbe vstopnine, pozabljajo, da je le-ta nekoč že bila in sicer do leta 1992, potem pa je bila odpravljena. Sedanji blejski župnik dr. Janez Ambrožič pravi, da je vstopnina potrebna zaradi zbiranja sredstev za obnovo cerkve, ki je bila nazadnje obnovljena pred štiridesetimi leti. To je seveda razumljivo, kajti obnova cerkve bi polepšala podobo Blejskega otoka in Bleda nasploh. Me je pa zmotilo, da se je to zgodilo z veliko naglico, tako rekoč brez napovedi, vsa stvar pa se bo podražila, saj blejski pletnarji kasirajo za prevoz na otok 10 evrov. In nenazadnje, vstopnina je pridobitna dejavnost in ne prostovoljni prispevek, zato bi bilo tako rekoč nujno, da se del izkupička odvede v državni proračun. Cesarju, kar je cesarjevega - to piše tudi v Svetem pismu. In ko smo že pri davkih in Cerkvi: še vedno sem zato, da prostovoljni prispevki ostanejo neobdavčeni, se pa prispevke za naročilo maše obdavčijo, sredstva, zbrana z davki, pa naj se namenijo za socialno zavarovanje duhovnikov, kar je že dosedaj krila država. S tem bi se vzpostavil sistem cikličnega kroženja kapitala med državo in civilno družbo, kar bi bila najbolj pravična rešitev.

Upam seveda, da bo na koncu prišlo do sporazuma med blejsko občino, turističnimi uradi ter župnijo, kajti interes vseh je, da se cerkev obnovi in da ostaja Blejski otok še naprej priljubljena turistična točka.