Berem, poslušam, gledam - povsod se piše o nekakšni novi stranki, ki naj bi jo kmalu ustanovili nezadovoljni člani LDS. In tako smo spet pri špekulacijah. Prvi bi radi, da Kučan ustanovi stranko, drugi vidijo na njenem vrhu Gregorja Golobiča (in dr. Danila Türka), tretji Gabra in še kaj. Manjka seveda samo še “slovenski Berlusconi” Zoran Janković, pa bi bila zgodba popolna. Potem se spet nekje pojavijo nezadovoljni poslanci LDS, drugje pa se pojavi celo možnost, da bi člane LDS, ki so bili izvoljeni na Jankovićevi listo v ljubljanski mestni svet, izključili iz stranke.

Pravzaprav je zabavno opazovati, kako različne osebe se pojavljajo v kontekstu zgodbe o novi stranki. Predvsem zato, ker omenjene osebe predstavljajo povsem različne politične koncepte. Pred kratkim je na primer Nova generacija (podmladek SLS) sprožila nekakšno plakatno vojno proti Golobiču, češ da daje “totalitarne” izjave. Lahko bi rekel, da si Nova generacija dosti upa, da v času, ko na sedanjo vlado letijo zelo ostre kritike o totalitarnem obnašanju, na podoben način napada nekega obskurnega nekdanjega strankarskega uradnika, ki je svojo stranko že pred tem zapustil. To seveda ne pomeni, da se strinjam, da je sedanja vlada totalitarna - ravno nasprotno. Menim namreč, da so te kritike močno pretirane, največkrat pa jih pišejo tisti, ki so prej sami podpirali “demokraturo” LDS. Čeprav je res, da se z nekaterimi stvarmi, ki jih počne vlada, ne strinjam. Morda je akcija Nove generacije čisto na mestu, kajti nenazadnje imamo izkušnjo z Gregorjem Golobičem, “slovenskim Stalinom”, kot ga je poimenoval dr. Slavoj Žižek. Težko bi rekli, ali je bil Golobič tipičen predstavnik LDS ali pa je bolj on vplival na stranko. V svojih zadnjih nastopih je znal lucidno presojati politične razmere in tudi ni nasedel kulturnobojniški poziciji Jelka Kacina. Seveda je to lahko varljiva krinka, kajti bolj “spravljiva” sporočila so lahko včasih past za osvajanje političnega prostora in vzpostavljanje “demokrature”. Saj veste, sladke besede, nato pa človek odkrije pravi obraz. Natanko to mnogi očitajo Janši, ki je nekako od leta 2002 svoje ostre nastope nekoliko omilil in se otresel blokovskih delitev, s tem pa je tudi nagovoril sredinsko volilno telo. Nenazadnje bi tudi Borutu Pahorju lahko podtaknili kakšne zle namene, čeprav je po svoje težko razumljiv - po eni strani napoveduje naskok SD na oblast (zadnje čase je to napoved malo omilil z oznako, da bo SD samo “zapustila opozicijo”, kar pomeni, da se očitno obeta koalicija SDS-SD, tudi za ceno izstopa nekaterih “trdorokcev” iz SD, na primer Pečanove, Potrča…), po drugi strani pa napoveduje svojo predsedniško kandidaturo in hoče postati nekakšen Kennedy. A ti dve vlogi sta nekako težko združljivi, saj mora biti predsednik države predsednik vseh državljanov, kar Pahorja zavezuje k temu, da odstopi z mesta predsednika SD. In konec koncev, kdo bo potem njegov naslednik, ki bo uspešno popeljal SD na volitve??

Če se prav spomnim, je Nova generacija tudi spomnila Golobiča, zakaj ne pove javnosti, da bo predsednik morebitne nove stranke dr. Danilo Türk. Sam sicer ne vem, kaj bi bilo narobe z g. Türkom, nenazadnje je nekdanji visoki uslužbenec Organizacije združenih narodov in sedaj profesor na pravni fakulteti. Ne deluje mi kot politično angažiran človek, zato me čudi, odkod Novi generaciji informacije, da naj bi dr. Türk postal predsednik nove stranke. Razen če bo zgolj lutka v rokah Golobiča, ki bi raje vodil stvari iz ozadja, tako kot je imel to navado Milan Kučan. Slednji je ravno danes nastopil na Studiu City, priznam pa, da sem ga poslušal samo z enim ušesom. Menda si ljudstvo želi, da bi Kučan ustanovil svojo stranko, sprašujem pa se, kdo bo potem prvi. Se bodo Golobič, Kučan, Türk in morda Gaber znašli v eni stranki? Težko verjamem. Kajti če se ne motim, je želja tistih, ki jim gre na živce Kacinov ideološki populizem, da se ustanovi nova stranka, ki bo neobremenjena z ideološkimi delitvami in tudi osvobojena vpliva nekdanjega predsednika države. Sam sem v preteklosti napovedoval, da bo LDS verjetno razpadla na vsaj dva dela, od katerega bi en del pristopil h Kučanu, pridružili pa bi se mu lahko tudi nekateri “dinozavri” iz SD. To se za zdaj še ni zgodilo, morda tudi zato ne, ker so nekateri kadri LDS očitno “zaplesali” nekoliko po svoje. Denimo, Slavko Gaber je bil kot minister za šolstvo dolgo časa eden glavnih branikov in ideologov Kučanove politične opcije in skoraj vedno je z lahkoto pometal z nasprotniki, ki jih je lahko zabijal z “veroukom v šolah”, (usmerjeno) javno mnenje pa mu je ves čas pritrjevalo. Sedaj je situacija bistveno drugačna - Gaber se je konfrontiral s Kacinom in težko je napovedati, ali bo LDS res razpadla in kdo bo v tem primeru Kacina zapustil in iz kakšnih nagibov. Že zdaj pa je jasno, da so nekatere napovedi ustanovitve nove stranke že prav absurdne in bizarne. Tako na primer mediji napišejo, da Gaber že ustanavlja stranko, on seveda zanika, potem pa se nekje pojavi Golobič, drugod pa spet Kučan.

Toda kaj se mi zdi od vsega tega najbolj bizarno? Morda napoved, da naj bi se ustanovilo nekakšno, reci-beri-piši, socialno-liberalno stranko. Ob tem sem se spomnil, da imajo nekaj takšnega že na Hrvaškem, čeprav mi niti ni jasno, kaj naj bi to pomenilo. Je morda to kakšna “tretja pot” med socializmom in liberalizmom? Nekaj takšnega smo že imeli. LDS na primer je sicer forsirala nekatere vrednote liberalizma, vendar vedno le po svojih potrebah, saj je bila v določenih segmentih popolnoma socialistična. Na primer v kupovanju socialnega miru (in volilnih glasov) v težkih industrijskih panogah na tradicionalnih proletarskih področjih, kjer se je davkoplačevalski denar metalo v vreče brez dna. Da seveda ne omenjam navzočnosti politike v gospodarstvu, kar bi morala vsaka prava liberalna stranka počistiti. Nenazadnje muslimani v času vladanja LDS niso dobili džamije, tudi homoseksualci so dobili svoj zakon šele v času vladanja SDS (ne glede na to, ali je slab ali dober, zakon je zakon). Po drugi strani pa so se dogajale razne divje privatizacije in prigrabizacije, s tem pa tudi socialne stiske mnogih ter bogatenje že tako bogatih posameznikov. In sedaj naj bi znova dobili nekakšnega socialno-liberalnega spačka? Ali ti ljudje sploh vedo, kaj je socializem in kaj liberalizem? Morda bi lahko zraven ustanovili še kakšno konservativno-liberalno stranko ali pa, na primer, klerikalno-komunistično stranko. No, šalo na stran, saj vemo, da so bili tudi Kocbekovi krščanski socialisti nekakšna “dvoživka”, saj so bili kljub vsemu kristjani, ki so se odkrito spogledovali z marksizmom. V času vojne pa so postali plen komunistične revolucije. Nekateri so se dokončno prodali, drugi pa so doživeli tragično usodo osmoljencev, ki so verjeli v projekt, ki je bil v resnici peklenski in je pahnil Slovenijo v rdeči srednji vek z vso inkvizicijo in čarovniškimi procesi vred. Ravno zato so mi takšne kombinacije, pa naj bodo socialno-liberalne ali katere druge, zelo neprijetne, saj so dejansko zgolj populističen zmazek. Nenazadnje se je s socialno-liberalno naravnanostjo kitil tudi Anton Rop, potem ko je prevzel krmilo LDS, pa je pristal na dnu.

Kdo bo ustanovil novo stranko (če jo bo sploh ustanovil), pa bomo videli ob kongresu LDS, kjer se bo odločalo o prihodnosti stranke. Jasno je namreč, da Kučanu ni vseeno, kaj se dogaja z LDS, medtem ko SDS lahko brezskrbno vlada (no, čisto brezskrbno ne, saj mu DeSUS povzroča težave). Vprašanje pa je, ali si bo upal tvegati in se profilirati kot strankarski voditelj - potenciale ima dobre, saj mu velik del javnosti očitno še vedno verjame. Težko bi rekel, koliko je dejansko razlike med njim in Golobičem - nenazadnje je Kučan ustanovil Forum 21 in se profiliral kot težkokategorni kapitalist, čeprav s svojo pojavo skuša prikazati sebe kot skromnega človeka, ki se s starim golfom, oblečen v karirasto srajco in obut v gojzerje vozi na upokojenske veselice. Vprašanje pa je, ali si vsi nezadovoljni poslanci LDS res želijo tovrstnega populizma. Politično dogajanje v “Bondovem letu” bo torej še kako zanimivo.