Po dveh tednih počitka sem se včeraj znova odpravil na pevske vaje v Ljubljano. Natančneje na Jurčičev trg, ki se nahaja v stari Ljubljani, torej v samem mestnem jedru. Ker pač živim izven Ljubljane in to še v kraju, ki je slabo povezan s prestolnico, kar se avtobusnega prevoza tiče, se pač v Ljubljano vozim z avtomobilom, kar je za pol ure vožnje. To še nekako gre, bolj pa je problem s parkiranjem. Ponavadi ga pustim, če je seveda prostor, ob Ljubljanici, sicer pa raje potem zavijem čez glavno cesto na Krakovski nasip. A tokrat se je zgodilo, da so bili prav vsi parkirni prostori daleč naokoli zasedeni - predpraznični vrvež je pač naredil svoje. Zato mi na koncu ni preostalo drugega, kot da sem ga pustil v neposredni bližini Jurčičevega trga, kjer sem ga parkiral ob neki izložbi. Seveda je bilo to parkiranje na črno, kajti površine, ki so sicer kar kipele od avtomobilske pločevine, so namenjene izključno pešcem in kolesarjem. Šlo je torej za prometni prekršek par exellence, za kar bi si čisto zaslužil odvoz s pajkom ali vsaj priklenitev lisic. A sem imel spet srečo, kajti redarji očitno v večernih urah - bilo je okrog osmih, ko sem avto za tri ure pustil na tistem mestu - očitno ne kontrolirajo tistega območja. Sicer bi imeli ogromno dela, kajti prostor okoli Narodno-univerzitetne knjižnice ter SAZU je tudi v večernih urah povsem zasičen s pločevino.

Morda mi bo kdo zaradi mojega prekrška začel brati levite, češ kakšen zgled sploh dajem, če sem “wannabe” kristjan in se imam za poštenega (no, nimam se ravno za poštenega, kajti iz Podobnikove izkušnje vem, da se ni ravno pametno hvaliti s poštenostjo). Parkiranje v Ljubljani je pač problem, ki presega nivo prometnih predpisov. In sem tudi globoko prepričan, da je lokacija, kjer ima APZ Alojzij Mav pevske vaje, vsaj zame precej neugodna - precej bolj vesel bi bil, če bi imeli pevske vaje recimo na Poljanah, poleg cerkve sv. Jožefa, torej tiste cerkve, ki kar nekaj desetletij ni služila svojemu namenu, saj je bil v njej filmski studio, sedaj pa z njo ponovno upravljajo jezuiti, eden izmed njih pa je celo študentski kaplan in tudi nekakšen duhovni pokrovitelj našega zbora. Na Poljanah je namreč prometna obremenitev precej manjša in bi imeli tudi tisti, ki se na pevske vaje vozimo od drugod (pač ne stanujemo vsi v Ljubljani), precej manj težav. Nenazadnje je naš zbor še vedno študentski, kar tudi pomeni, da ne razpolagamo ravno z debelimi denarnicami, zato bi lahko tudi oporekal vsem tistim, ki bi mi začeli soliti pamet, češ če ne morete parkirati na standardnih parkiriščih, pa ga vozite v garažno hišo. Ki pa seveda niso ravno poceni. In ugovarjal bi tudi tistim, ki bi mi očitali, zakaj se moram vedno pripeljati tako rekoč z avtom tako rekoč do vhoda v stavbo - sam se namreč ne spomnim, da bi kdaj to naredil. Glede na informacije, da naj bi se pevski zbor selil, bom vsekakor lobiral za lokacijo, ki ne bo v strogem centru Ljubljane, čeprav glede tega slabo kaže, saj se je govorilo o selitvi samo streljaj daleč, menda v Križanke ali pa čez Ljublanico v župnijo sv. Jakoba, kjer naj bi bil v prihodnosti menda sedež univerzitetne župnije. Sicer pa, če se čez dan odpravim v Ljubljano (v center), pa grem raje v Medvodah na avtobus in plačam tistih dvesto tolarjev - tako sem rešen skrbi, kje bom v Ljubljani parkiral čez dan (ponoči je drugače, kajti ko se vračam s pevskih vaj, je za medkrajevne avtobuse že zelo pozna ura).

Vse skupaj verjetno niti ne bi izlil na papir (pardon, na računalniški ekran), če ne bi v medijih zasledil bombastične novice, da naj bi redarji olisičili avto celo samemu ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Zadeva se mi je zdela najprej zabavna, vendar sem kaj kmalu ugotovil, da je tudi krvavo resna, saj je razkurjeni Janković poklical “nesramno” redarko na zagovor. Si predstavljate - redarka, ki je izvrševala naročilo svojih šefov, naj na Pogačarjevem trgu (kjer se nahaja tržnica) naredi red, je morala na zagovor k županu, ker je skrbela za spoštovanje predpisov! Županov mercedez menda ni imel dovolilnice za parkiranje, zato ga je doletela usoda “navadnih smrtnikov”. Cinizem pa je, da jo je celo upal spraševati, ali se je z lisičenjem njegovega mercedeza “hecala”. Ko je pojasnila, da je to “zelo resna zadeva”, ji je dal v grozečem tonu vedeti, da jo bo vedno klical na zagovor, če kakšno vozilo ne bo sankcionirano, ker “ata župan” vsak dan vidi veliko vozil v prekršku. Cinizem je še toliko večji, ker so ravno v teh dneh časopisi polni novic o tem, kako naj bi Janković v prihodnje “zrihtal” problem parkiranja v Ljubljani, seveda tudi tako, da naj bi se cene parkiranja precej dvignile, pobirali pa naj bi jih tudi čez vikend (no, krasno, zdaj bom imel še dodaten razlog, da bom ugovarjal zamisli, da bi imeli intenzivne pevske vikende kar na Jurčičevem trgu, kar se je zadnje čase redno dogajalo). No, Jankovićeva tragikomedija se seveda nadaljuje tako, da skrivnostno izgine zaznamek o županovem prekršku, šef ljubljanskih redarjev pa odide na “bolniško”.

In kaj lahko rečem ob tem dogodku? Morda to, da se že uresničujejo napovedi vseh tistih, ki so svarili pred “balkanskim sindromom” nekdanjega Mercatorjevega menedžerja, ki mu je (populistični) nasmeh že drugič izginil z obraza. Zato sem že zasledil komentarje v stilu “Hoteli ste Balkanca, zdaj ga imate.” No, tako privoščljiv seveda nisem - res je, da nisem Ljubljančan, pa tudi če bi bil, nikoli ne bi glasoval za Jankovića, saj sem celo od nekaterih tradicionalnih levičarjev slišal ne preveč prijetna dejstva o “najboljšem sosedu s Smedereva”. Toda Ljubljana se me še kako tiče, saj sem tako rekoč vsak dan v naši prestolnici. In lahko rečem, da ljudje niso zaman svarili pred Jankovićevo temno platjo - in te temne plati mediji seveda niso zaznavali, ko je bil še predsednik uprave Mercatorja in je lahko prikrival neprijetne izkušnje, ki so jih imeli z njim njegovi zaposleni. Skratka, Janković je zamudil priložnost, da bi enostavno mirno požrl svoj spodrsljaj na cesti in plačal kazen, ki je glede na njegovo premoženje drobiž - s tem bi morda pridobil še kakšno simpatijo več pri tistih, ki ga niso volili, namesto da javno razglaša, da mu nikoli v življenju ni šlo za politične točke. Seveda dopuščam možnost, da je Jankoviću preprosto “ušlo” in da ga je nehote izdal njegov lasten karakter, toda lahko bi se vsaj opravičil in zadeva bi bila seveda zaključena. Tako pa je kot nalašč pritrdil svojim lastnim nasprotnikom, ki že leta upravičeno opozarjajo na balkanski odnos do pravnega reda. Župan neke prestolnice si pač ne more privoščiti nekega samovoljnega oblastništva in nespoštovanja zakonov. Danes lisice, kaj bo potem jutri? Mene so učili, da iz malega raste veliko.

In če se vrnem k mojim izkušnjam s parkiranjem: še presneto dobro se spomnim, kako sem se žrl, ko mi je pred osmimi leti še kot najstniku pajk odpeljal avto, ki sem ga nič hudega sluteč parkiral na Erjavčevi cesti (poleg SNG Drame), kjer je bilo videti kot nekakšno parkirišče. Takrat noben izgovor ni pomagal - pred zakonom smo vsi enaki: študentje, upokojenci, zaposleni, brezposelni. Treba je bilo odšteti tistih deset jurjev za odvoz s pajkom, kasneje pa še kazen za napačno parkiranje. Za slednjo sem se obrnil na pravno pomoč na ŠOU, kjer so mi svetovali, naj napišem prošnjo za oprostitev kazni, ker sem pač študent brez dohodkov. In sem jo res napisal. Prošnja je bila seveda gladko odbita. Na moje posredovanje sem dobil odgovor, da če nisem sam sposoben plačati kazen, naj jo pač plačajo starši, če me še vedno vzdržujejo. No, izvedel sem seveda še to, da sem s svojo povsem brezvezno prošnjo zamudil priložnost, da plačam le polovično kazen. Le-to sem moral poravnati v celoti, kajti če bi po pretečenem osemdnevnem roku plačal le polovico, bi preostali dolg izterjali na malo manj prijazen način. Tako pač deluje pravna država in zaradi tega sem tudi toliko bolj jezen zaradi večletne anarhije med Romi na Dolenjskem.

Jankovićev kiks je seveda tudi pri meni pustil stranski učinek - namreč včeraj sem imel vsaj nekaj slabe vesti zaradi napačno parkiranega avtomobila. Danes je nimam več. Kajti dokler se bo nek župan ignorantsko obnašal do pravnega reda, tudi meni za urejeno parkiranje “dol visi”. Pa ne zaradi Jankovića samega, ampak zaradi nereda, ki ga s svojim obnašanjem še podpihuje.