Zadnjič sem v agencijskih novicah ponovno zasledil ime Jamesa Bakerja, ki naj bi sedanjemu ameriškemu predsedniku Georgeu W. Bushu svetoval glede Iraka. Ob tem sem se spomnil, da je bil Baker nekdaj državni sekretar (tj. zunanji minister) v administraciji Bushevega očeta Georgea Busha st., ki je bil ameriški predsednik od 1988 do 1992. James Baker je bil namreč tisti ameriški politik, ki je samo nekaj dni pred osamosvojitvijo Slovenije priletel v Beogradu in beograjske centraliste razveselil s stališčem ZDA, da ne bodo priznale Slovenije in Hrvaške, mimogrede pa navrgel še nekaj krepkih na račun slovenskih “seperatistov”. Izkazalo se je seveda, da je bil samo izvrševalec pragmatične ameriške politike, saj naj bi George Bush st. in Slobodan Milošević imela celo prijateljske odnose. To tudi pojasnjuje, zakaj je ameriška politika tako dolgo časa stala križem rok, ko je šlo za preprečitev klanja na Hrvaškem ter Bosni in Hercegovini. Tudi njegov naslednik Clinton se ni preveč izkazal, saj je v primeru genocida v Srebrenici ukrepal prepozno. Vse to pa dokazuje, da je ameriška (zunanja) politika na žalost zelo pragmatična in ne ukrepa v primerih kršenja človekovih pravic, če so ogrožene njene koristi. To pa seveda ne pomeni, da povsem soglašam z raznimi protiameriškimi pretepaškimi “mirovniki”, ki imajo sicer ogromno slabega povedati o ZDA, vendar se kljub temu ne bodo odpovedali Cocacoli, hamburgerjem ter kavbojkam.